Skoči na glavno vsebino

Ideja človekovih pravic je, da smo vsi, ne glede na to, kdo smo in kje smo se rodili, upravičeni do enakih temeljnih pravic in svoboščin. Človekove pravice niso privilegij, ne da se jih podeliti ali odpraviti. So neodtujljive, zagotavljajo svobodo, pravičnost, prijateljstvo in mir na svetu.

Zanikanje in teptanje teh pravic sta pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeštvo.

10. decembra leta 1948 so v Parizu sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic.

Za varstvo človekovih pravic se bori mednarodna nevladna organizacija Amnesty International. Osnova za njihovo delo so Splošna deklaracija človekovih pravic in drugi dokumenti, ki se nanašajo na njihovo varovanje.

Po podatkih ZN je skupno 30 človekovih pravic, ki so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic:

  • vsi smo svobodni in enaki
  • načelo nediskriminacije
  • pravica do življenja
  • prepoved suženjstva
  • prepoved mučenja
  • imaš pravice ne glede na to, kam greš
  • vsi smo enaki pred zakonom
  • človekove pravice so zakonsko zaščitene
  • prepoved samovoljnega pridržanja
  • pravica do sojenja
  • vedno smo nedolžni, dokler nam ni dokazana krivda
  • pravica do zasebnosti
  • svoboda gibanja
  • pravica do iskanja varnega bivališča
  • pravica do državljanstva
  • pravica sklenitve zakonske zveze in ustvarjanja družine
  • pravica do premoženja
  • pravica do svobode mišljenja
  • pravica do svobode mnenja in izražanja
  • pravica do javnega zbiranja
  • pravica do demokracije
  • pravica do socialne varnosti
  • pravice delavcev
  • pravica do počitka in prostega časa
  • pravica do življenjske ravni
  • pravica do izobraževanja
  • avtorske pravice
  • pravičen in svoboden svet
  • odgovornost
  • nihče ne more odvzeti človekovih pravic

Zgodba o človekovih pravicah

Sprva ni bilo človekovih pravic. Če si bil v pravi družbi, si bil varen. Če nisi bil, nisi bil. Potem pa se je nekdo po imenu Kir Veliki odločil, da bo vse to spremenil. Ko je leta 539 pred Kristusom osvojil Babilon, je razglasil, da so vsi sužnji svobodni in, da imajo ljudje svobodno izbiro religije, ne glede na to, kateri množici pripadajo. Njegove besede so zapisali na glineno ploščico, znano kot Kirov valj. In tako so se rodile človekove pravice.

Ideja se je hitro razširila v Grčijo, Indijo in nazadnje v Rim in šele 1000 let pozneje, so v Angliji končno dobili kralja, ki se je strinjal, da nihče ne sme razveljaviti pravic ljudi, niti kralj. Tako so bile človekove pravice končno priznane.

 

Kakšna je realnost in situacija danes?

Če imajo ljudje pravico do hrane in zatočišča, zakaj 16 000 otrok umira od lakote vsak dan. To je en otrok vsakih pet sekund. Če velja svoboda govora, zakaj jih je na tisoče zaprtih za izražanje lastnega mnenja. Če imajo ljudje pravico do izobrazbe, zakaj več kot milijarda ljudi ne zna brati. Če je bilo suženjstvo odpravljeno, zakaj je 27 milijonov ljudi zasužnjenih še danes, dvakrat toliko kot leta 1800.

Tisti, ki se danes borijo proti mučenju, revščini in diskriminaciji, niso velikani ali super junaki. So ljudje, otroci, matere, očetje, učitelji, svobodomiselni posamezniki, ki nočejo biti tiho in se zavedajo, da človekove pravice niso učna ura zgodovine. Niso besede na papirju. Niso govori, reklame ali kampanje za odnose z javnostmi, ampak so odločitve, ki jih kot ljudje sprejemamo vsak dan. So odgovornost, ki jo imamo vsi, da spoštujemo drug drugega, si pomagamo in zaščitimo tiste, ki so v stiski.

BESEDILO: ga. Bojana Osenk Martinjak z učenci

FOTO: ga. Bojana Osenk Martinjak

(Visited 22 times, 1 visits today)
Dostopnost